Nismo počivali, ampak trdo delali
Lahko bi rekli, da so se končno začela tako težko pričakovana zemeljska dela na "našem" vinogradu. Kljub drugačnim načrtom so se naši interdiscpilinarni ekipi pridružili še geotehniki, ki nam bodo pomagali pri tem, da bodo terase res zanesljivo "stale" na dolgi rok. Tako, da smo tako namesto teras na parceli začeli kopati globoke, drugje spet bolj plitve jame/sonde, ki nam bodo pomagale pri oblikovanju bolj jasne slike geološke zgradbe tal in s tem končne podobe vinograda. Naš prijazni upravljalec težke mahanizacije Hari se je izkazal tako po potpežljivosti, zanesljivosti in hitrosti kopanja. Zanesljivo je slalomiral na stmih pobočjih s svojim 10 tonskim(?) bagrom, se okretno obračal in izvajal najbrž običajne cehovske trike, toda mene je definitivno prepričal.
Nenazadnje, da ne pozabim omeniti našega hrabrega geotehnika Jureta (midva s Harijem sva se samo čudila), kako neustrašno se je na robu bagerske žlice spuščal v temno globino jam od prve do zadnje.
Kot zaključek naj povem so bili razultati kopanja precej presenetljivi. NIKJER nismo našli vode, kar je bilo precejšnje presenečenje, tudi globine jam se precej razlikujejo med seboj od +4m na skrajno zahodnem delu parcele do 0.5m na vzhodni strani.